Zelenski pripravljen razpisati volitve: so te sploh izvedljive?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek sporočil, da je pripravljen izvesti volitve v roku 60 do 90 dni, s čimer se je odzval na očitke ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da naj bi vojno z Rusijo izkoriščal za ohranjanje oblasti.

Zelenski je ob tem poudaril, da bi morale ZDA in evropske zaveznice pomagati zagotoviti varnostne pogoje, potrebne za izvedbo volitev med vojno. "Zdaj prosim, to odkrito izjavljam, da mi ZDA pomagajo, po možnosti skupaj z evropskimi kolegi, da se zagotovi varnost za izvedbo volitev."

Volitve bi morali izvesti že lani

Zelenski je na predsedniških volitvah aprila 2019 zmagal z veliko večino, mesec dni pozneje pa je po prisegi razpustil parlament. Njegova stranka Služabnik ljudstva je nato na julijskih parlamentarnih volitvah istega leta osvojila absolutno večino.

Manj kot tri leta pozneje, februarja 2022, je Rusija sprožila obsežno invazijo na Ukrajino, priljubljenost ukrajinskega predsednika pa je takrat močno narasla. Po anketah ga je podpiralo okoli 90 odstotkov Ukrajincev. Čeprav so se številke od tedaj nekoliko znižale, njegova podpora v zadnjih letih ostaja razmeroma stabilna.

Ukrajina bi morala naslednje volitve izvesti leta 2024, vendar je zaradi ruske invazije v državi razglašeno vojno stanje, ki se podaljšuje vsakih 90 dni s predsedniškim ukazom. Zelenski in drugi visoki ukrajinski predstavniki večkrat poudarjajo, da bodo volitve izvedene takoj, ko se bo vojna končala in ko bodo izpolnjeni pogoji za varno ter legitimno glasovanje v skladu z mednarodnimi standardi.

Zakaj je Zelenski prav zdaj pripravljen na volitve?

Gre za občutljiv trenutek v mirovnih pogajanjih. Washington naj bi že prejel ukrajinsko različico mirovnega načrta.

Prvotni ameriški načrt, ki so ga kritiki označili za "ruski seznam želja", so med pogovori ukrajinske in ameriške strani že skrčili z 28 na 20 točk, vendar ključno vprašanje, morebitna predaja ozemlja Rusiji, ostaja nerešeno. Zelenski se medtem sooča z vztrajnim in vse močnejšim pritiskom predsednika Trumpa, naj pristane na določene koncesije.

Namesto da bi se tem pritiskom uklonil, pa je Zelenski ubral novo strategijo, in sicer poudarjanje nujnosti varnostnih jamstev, ki jih skuša izkoristiti kot vzvod, da bi ZDA spodbudil, naj od Rusije izpogajajo začasno prekinitev ognja.

Zakaj si Rusija in ZDA želijo volitev?

Označevanje Zelenskega za nelegitimnega in postavljanje njegovega mandata pod vprašaj je od leta 2024, ko bi se mu moral izteči predsedniški mandat, eno ključnih orodij ruske propagande. Ta narativ se je občasno pojavil tudi v izjavah nekaterih ameriških uradnikov. Zdaj Trump Zelenskega obtožuje, da vojno uporablja kot izgovor za izogibanje volitvam.

Zagovorniki volitev poudarjajo, da ravno zaradi ruske zgodovine vmešavanja velja še posebej vztrajati pri tem, da volitve potekajo v skladu z mednarodnimi standardi.

"Gre za ugled in legitimnost ukrajinske države. Brez legitimnosti ta država ne bo preživela, saj bo Rusija uničila naš ugled in postali bomo propadla država," pravi Olha Aivazovska iz skupine za volilno reformo Opora.

Nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi izvedba volitev v trenutnih razmerah sprožila veliko politične negotovosti, in prav takšen kaos najbolj koristi Rusiji.

Morebitne težave

Čeprav je Zelenski nakazal pripravljenost na volitve, je izvedba v trenutnih razmerah izjemno zapletena. Ker v državi še vedno velja vojno stanje, ni zakonskega okvira, ki bi omogočal izvedbo volitev. Zelenski je sicer napovedal, da bo predlagal spremembe zakonodaje, vendar bi kljub temu ostale številne praktične in logistične ovire.

Po podatkih Združenih narodov v tujini živi več kot 5,9 milijona Ukrajincev, ukrajinska vlada pa navaja, da je 4,4 milijona ljudi razseljenih znotraj države. To pomeni, da bi bilo preverjanje, posodabljanje in organiziranje volilnih imenikov izjemno zapleteno.

Vojna je močno poškodovala tudi volilno infrastrukturo. Po besedah namestnika predsednika ukrajinske volilne komisije Serhija Dubovika trenutno deluje le približno 75 odstotkov vseh volilnih mest. Skoraj milijon Ukrajincev služi v vojski, mnogi neposredno na fronti, zato si je težko zamisliti, kako bi lahko glasovali brez začasne prekinitve spopadov.

Dubovik opozarja, da bi za izpolnjevanje mednarodnih standardov za svobodne in poštene volitve potrebovali vsaj šest mesecev priprav. Če bi volitve izvedli prej, "ne bi bilo mogoče zagotoviti popolne skladnosti z vsemi mednarodnimi standardi," je poudaril.

Kaj o volitvah menijo Ukrajinci?

Ukrajinci, ki jih je po izjavah Zelenskega povprašala agencija Reuters, so bili skoraj enotni: prednost ima vojna, ne volitve.

"Ljudje v jarkih bi morali nekako glasovati — jim bodo tja dostavili volilne skrinjice," se sprašuje Roman, 61-letni upokojenec, ki je želel ostati anonimen. "Najprej moramo končati vojno, šele nato organizirati volitve."

Lana, 25-letna prodajalka v knjigarni, dodaja, da so zanjo Trumpova stališča nepomembna. "Pri nas je jasno določeno, da se med vojno, ko je razglašeno vojno stanje, volitve ne izvajajo," je dejala. "Podpiram izvedbo volitev po koncu vojnega stanja, po naši zmagi — tako, kot je prav."

Ali so volitve sploh izvedljive?

V trenutnih razmerah si je to težko predstavljati. Deli Ukrajine so še vedno pod rusko okupacijo, vsak dan pa ruska vojska državo zasipava z droni in raketami.

Kijev in druga večja mesta se redno soočajo z dolgimi in ponavljajočimi se izpadi elektrike, saj Rusija sistematično napada energetsko infrastrukturo. Hkrati ruska vojska še vedno poskuša zavzeti dodatno ozemlje na vzhodu države.

**Avtor: CNN